Odgovor na predlagane spremembe Zakona o vrtcih (ZVrt-G) – po skrajšanem postopku (EVA 2019-3330-0022)
O predlagani spremembi Zakona o vrtcih (ZVrt-G) – po skrajšanem postopku (EVA 2019-3330-0022), ki bistveno vpliva na financiranje in dosegljivost zasebnih vrtcev širši populaciji, smo bili zasebni vrtci obveščeni iz medijev. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ima vzpostavljen način komuniciranja med MIZŠ in vrtci, ki vključuje posebne elektronske naslove za direktorje zasebnih vrtcev in vrtce prav v izogib komunikacijskim šumom. Prva in nadvse sporna praksa MIZŠ v tem primeru je že, da nas na navedeni način o predlagani spremembi zakona MIZŠ do danes ni obvestilo.

V spremnem gradivu Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih (ZVrt-G), ki je bil zaradi domnevno manjših sprememb predlagan za skrajšani postopek sprejema v državnem zboru, je navedeno, da posledic za gospodarstvo, zlasti mala in srednja podjetja ter konkurenčnost ne bo, kar je daleč od resnice.

Zasebni vrtci smo pretežno majhna in mikro podjetja, saj že sam izračun – 22 otrok v povprečju na zasebni vrtec, ki se financira v skladu s 34. členom Zakona o vrtcih namreč pomeni, v kolikor bi bila navedena sprememba sprejeta, zaprtje večine zasebnih vrtcev po prehodnem obdobju treh let, ko bodo občine lahko sofinanciranje popolnoma ukinile. V vmesnem času pa pomeni bistveno podražitev storitev zasebnih vrtcev, upad vpisanih otrok in sčasoma zapiranje zasebnih vrtcev. Tako bi zasebni vrtci postali pravica peščice privilegiranih in nedosegljivi večini staršev in otrok, ki po trenutno veljavnem zakonu lahko vrtec prosto izberejo, saj je višina plačila vrtca določena s strani pristojnih Centrov za socialno delo, tako kot v javnih vrtcih.

V spremnem gradivu je navedeno tudi, da predlagana sprememba ne bo imela posledic za socialno področje, kar je prav tako sporno, saj zmanjšanje javnih sredstev pri sofinanciranju zasebnih vrtcev pomeni razslojevanje staršev in otrok glede na plačilno sposobnost med tiste, ki si bodo zasebne vrtce še lahko privoščili in tiste, ki izbire ne bodo več imeli.

Ocena stanja navaja, da je bilo 15.5.2019 v 81 oziroma 82 zasebnih vrtcev (ker ne vemo ali je prišlo do napake pri odštevanju ali izpisu iz razvida vrtcev) vključenih zgolj 1,96% vseh otrok. Če govorimo v številkah – 15.5.2019 je bilo v zasebne vrtce vključenih 1829 otrok. Finančnih posledic za javne finance naj bi sprememba ne imela, naj pa bi bila približevanje občinam, ki morajo zagotavljati izvajanje predšolske vzgoje. Navedena sprememba naj bi torej zaradi 1829 otrok na državni ravni znižala in sčasoma ukinila sofinanciranje vrtca staršem brez posledic za javne finance, a z velikimi posledicami za teh 1829 otrok in njihovih staršev.

Pod domnevo, da pomeni zmanjšanje in ukinitev sofinanciranja tudi zaprtje večine zasebnih vrtcev ni zanemarljivo niti dejstvo, da bo v prihodnjih treh letih brez dela ostalo nekaj 100 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev ter vseh podpornih služb v gospodarstvu (dobava hrane, računovodstvo, čiščenje…).

Ocena stanja prav tako izkazuje problem občin z dvojnim financiranjem predšolske vzgoje zaradi financiranja prostih mest v javnih vrtcih, MIZŠ pa se je problema lotilo tako, da zmanjšuje ali/in sčasoma ukinja sofinanciranje zasebnih vrtcev in tako občinam daje možnost, da v treh letih sofinanciranje popolnoma ukinejo in staršem, ki si zasebnih vrtcev zaradi tega ne bodo mogli več privoščiti, odvzame temeljno pravico do izbire ustreznega vrtca. Citirano iz ocene stanja: »ki jo zakon omogoča staršem!« Občina ima vsakoletni podatek o rodnosti otrok na svojem območju in bi že iz domneve, da je dolžna zagotavljati prostor v javnih vrtcih za vse otroke, lahko sklepala o številu potrebnih mest v vrtcih, ki jih bo morala zagotavljati prihodnje šolsko leto. Če gremo še korak dlje – občina kot plačnica programov za javne vrtce bi lahko zagotavljala vnaprej predvideno vsoto za področje predšolske vzgoje zgolj na domnevi, da bodo jeseni v vrtce vključeni vsi otroci, kar pomeni, da je sposobna načrtovati izdatke za področje predšolske vzgoje najmanj leto dni vnaprej. Morda bi MIZŠ začel razmišljati o ukinitvi financiranja prostih mest v javnih vrtcih?

Takšen način financiranja vrtcev bi tako spodbujal konkurenco ne le med zasebnimi vrtci, temveč tudi med javno in zasebno sfero, kar bi dvignilo ponudbo in posledično kakovost ter raznolikost predšolske vzgoje.

S tem prihajamo do novega absurda – sprememba zakona določa, da bo zasebni vrtec upravičen do sofinanciranja iz javnih sredstev šele z novim šolskim letom, ki sledi letu vpisa v razvid vrtcev.

Vsi zasebni vrtci, ki smo vpisani v razvid in izvajamo javno veljavne programe, smo morali ob vpisu vrtca v razvid priložiti pogodbe o zaposlitvi, najemne pogodbe, predstavniki ministrstva so si ogledali naše prostore, za katere smo plačevali najemnine in stroške, otrok pa nismo mogli in smeli vpisati. Tako smo že pred začetkom obratovanja krili ogromne obratovalne stroške, kljub temu, da vzgojno izobraževalnega dela do vpisa v razvid nismo mogli opravljati. Če bo sprememba zakona sprejeta, lahko vsi zasebni vrtci, ki so trenutno v postopku vpisa ali širitve (postopek vpisa namreč lahko traja tudi preko 6 mesecev), vrtce zaprejo še preden bodo začeli z obratovanjem.

S tem predlog zakona krši ustavno pravico do enake obravnave, saj so vsi javni vrtci financirani iz javnega proračuna z dnem začetka delovanja in mnogokrat še pred vpisom vrtca v razvid.

V predlogu novega 36. člena (9. člen spremembe) je določeno, da lahko občina od zasebnega vrtca terja vračilo neupravičeno pridobljenih sredstev za obdobje treh let po izteku posamezne pogodbe, če je v prekrškovnem postopku zasebnemu vrtcu izrečena globa. Zahtevamo, da se določba ali izloči iz predloga spremembe ali pa velja tako za javne kot zasebne vrtce, saj zasebne vrtce postavlja v neenakopraven položaj glede na pristojne organe in inšpekcije.

Poleg navedenega zahtevamo tudi obrazložitev 15. člena, ki za prehodno obdobje določa minimalno višino zagotovljenih sredstev s 1.9.2020 najmanj v višini 50%, s 1.9.2021 najmanj 25%, s 1.9.2022 pa največ 85%. Ali to dejansko pomeni, kot je moč razumeti tretji odstavek navedenega člena, da s 1.9.2022 občine lahko sofinanciranje programa zasebnega vrtca popolnoma ukinejo? Kaj se zgodi s sofinanciranjem drugega in vseh nadaljnjih otrok, ko občina ne bo več zavezanka za plačilo?

Predlagana sprememba zakona o vrtcih je očitno usmerjena proti zasebnim vrtcem in jo razumemo kot protiutež sprejetemu 100% financiranju javnoveljavnega programa v zasebnih šolah.

Že veljavna zakonodaja zasebnim vrtcem nalaga enake obveznosti kot javnim vrtcem, ne glede na to, da nimamo takšne kadrovske in administrativne podpore. Za otroka že zdaj dobimo 85% sredstev, ki jih namenjajo občine javnim vrtcem, kar je že zdaj 15% manj od javnih vrtcev. Prosta mesta v naših vrtcih so naša skrb, v javnih vrtcih strošek prostih mest krijejo občine. Držati se moramo omejitev in določb Zakona o vrtcih, Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Pravilnika o normativih za opravljanje predšolske vzgoje, pa še zdaleč nismo našteli vseh. Poleg tega moramo upoštevati tudi Zakon o javnih uslužbencih, letno ocenjevati svoje zaposlene, jim omogočati enako napredovanje kot v javnih vrtcih, istočasno pa ostati tržno usmerjeni, saj nimamo zagotovljenega pritoka novih otrok in moramo dnevno ostajati konkurenčni, da bi lahko svoje delo opravljali še naprej. Zasebni vrtci nimamo, razen svojega dobrega dela, nobenega zagotovila, da bodo naši vrtci jeseni polno zasedeni.

Dejansko smo siva cona med javnim in zasebnim sektorjem, ki skuša preživeti in hkrati izpolnjevati vedno več administrativnih zahtev. Nižanje in ukinitev sofinanciranja zasebnih vrtcev je grob poseg v pravico staršev do izbire vrtca in od Ministrstva za izobraževanje bi pričakovali, zlasti po odločbi ustavnega sodišča št. U-I-269/12, ki enači financiranje javnoveljavnega programa zasebnih šol z enakim programom javnih šol (prej 85% – enako kot v primeru vrtcev) kvečjemu predlog, ki bi izenačil financiranje javnih in zasebnih vrtcev in tako stopil naproti staršem in njihovi pravici do svobodne izbire vrtca.

Zahtevamo takojšnji umik predlagane spremembe in vključitev zasebnih vrtcev v vsako odločanje, ki nas zadeva. Zahtevamo tudi pisen in jasen odgovor pristojnih ter predlog popravljenega predloga, ažurnejše vpise v razvid vrtcev in ustanovitev podpornih služb na ministrstvu, ki bodo s svetovanjem olajšale delo zasebnim vrtcem (uporaba zakonodaje v praksi, svetovanje zunanjih strokovnjakov (psihologa in drugih specialistov) in podobno), ne pa groženj z inšpekcijami in kaznimi ter ukinitvijo financiranja.

Po 23 letih veljavnosti Zakona o vrtcih, ki omogoča ustanavljanje zasebnih vrtcev, je skrajni čas, da pristojni na MIZŠ sprejmejo dejstvo, da zasebni vrtci obstajamo, da bogatimo izbiro in ponudbo na področju predšolske vzgoje in da, tako kot javni vrtci, delujemo v dobro otrok in njihovih staršev. Skrajni čas je, da MIZŠ pristopi kot podpora zasebnim vrtcem pri opravljanju našega poslanstva, ki se od poslanstva javnih vrtcev ne razlikuje, in ne kot grožnja ali ovira.

Zasebni vrtci se hkrati distanciramo od vseh primerjav z nelegalnimi varstvi otrok, saj smo že z vpisom v razvid vrtcev dokazali, da smo strokovni, da delamo v skladu s predpisi in svoj prispevek k vzgoji predšolskih otrok v Republiki Sloveniji jemljemo skrajno resno. Staršem s svojim delovanjem ponujamo alternativo javnim vrtcem in s tem raznolikost ter množico možnosti, ki predšolsko vzgojo le bogatijo ter spodbujajo konkurenčnost, boljšo in kvalitetnejšo ponudbo. Tudi v predšolski vzgoji.

Kranj, 27.5.2019